Valentina: Pred nami je mnogo vprašajev …

Lucija: … in mnogo nalog je neznanih …

Eva: … pred nami je še mnogo knjig …

Eva: … svetov je daljnih nepoznanih …

Valentina: In do njih nas vodijo mnoge ceste.

Slavnostna akademija v počastitev 70-letnice gimnazije Črnomelj se je v soboto, 11. aprila, ob 11. uri v športni dvorani po državni himni pričela s tretjo kitico šolske himne, ki je nastala v šolskem letu 2008/2009.

V Črnomlju, naši šoli, tam najde vsak, kar išče,

prijatelje, učitelje, svoj drugi dom,

tekmuj, se uči, sodeluj in se z maturo odlikuj,

po izkušnje, po modrost, da staršem boš v ponos.

V čast slavljenki je zbor maturantov zapel Gaudeamus igitur. Po uvodnem nagovoru voditeljic so nas v svet zvočnih, sočnih, prožnih besed, kot so čokolada, Popokatepetl, direndaj, potopili deklamatorji. Polne tribune šolske dvorane so nagovorile ravnateljica Elizabeta Prus, črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in Elvira Šušmelj, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih.

Sledil je kratek zgodovinski oris gimnazije v Črnomlju. Iz njega se je publike dotaknil zapis dijakinje, zapisan v šolskem časopisu Mozaiku, potem ko se je v drugi polovici šolskega leta 1979/1980 s sošolci preselila v današnje prostore. Dolg hodnik, ki še danes ločuje zbornico od učilnic, je namreč poimenovala za MARATONSKO POLJE. Ta še danes razveseljuje dijake, ki dokler učitelji ne prisopihajo do cilja, zlahka napišejo domačo nalogo.

Voditeljice so zgodovinski del prekinile, da bi spomnile, da Srednja šola Črnomelj ni le gimnazija, pač pa tudi srednja strokovna in poklicna šola. Najdaljši staž ima program oblikovalec kovin, ki obeležuje 105. obletnico; od šolskega leta 2008/2009 se na šoli izobražujejo strojni tehniki. V času priprav na slavnostno akademijo pa so bili ekonomski tehniki na praktičnem usposabljanju, zato so se na prireditvi predstavili z izdelkom – predstavitvenim filmom.

Drugi del zgodovinskega prereza je bil posvečen dogodkom v preteklem desetletju, ki so zaznamovali utrip zgradbe in življenje dijakov, njihovih mentorjev, profesorjev in vseh zaposlenih in ki bodo kot pomembnejši ostali zabeleženi v zgodovino šole: kadrovske in prostorske spremembe, uvedba tople malice, didaktična prenova in posodobitev programov, projekti, ekološka osveščenost … Skratka, novosti, na katere se je pač potrebno navaditi. Nekaj pa se v vsem času ni spreminjalo, in to je pouk.

Eva: Pri slovenščini tako še vedno deklamiramo Prešernove pesmi ter se mučimo s podčrtavanjem stavčnih členov …

Valentina: Pri matematiki se nam še vedno megli pred očmi ob raznih funkcijah ter ne najdemo smisla v nenehnem računanju pogojne verjetnosti …

Lucija: Pri filozofiji pa poskušamo najti smisel življenja, razpravljamo o dobrem in slabem ter si belimo glavo z Descatesovo trditvijo Mislim, torej sem …

Eva: Za zgodovino pa se zdi, da je to še vedno le veda o mrtvih, ki mučijo žive …

S temi besedami so voditeljice napovedale plesno-dramski krožek, ki je skozi ples, glasbo in igro uprizoril pouk. Po prireditvi pa je sledilo druženje generacij v šolski jedilnici, kjer so si obiskovalci lahko ogledali priložnostno razstavo ter prelistali jubilejno izdajo šolskega časopisa.

Na svidenje spet čez 10 let!

 Vodja skupine za obeležbo 70-letnice gimnazije

Fotografije …

 

(Obiskano 21 krat, 1 krat danes.)