Srednja šola Črnomelj

Sami začetki takrat imenovane Obrtnonadaljevalne šole Črnomelj segajo v daljnje leto 1909, in sicer so jo ustanovili na podlagi ugotovitev, da je v kraju dovolj vajencev. Za tajnika Obrtnonadaljevalne šole v Črnomlju je bil imenovan učitelj Rudolf Schiller, za predsednika pa A. Fabian. Šola se je po ureditvi delila na splošne obrtnonadaljevalne in specialne - posebne - strokovne obrtnonadaljevalne šole. V glavne vpisnice so se med drugim vpisovali poleg osebnih podatkov, učnega uspeha tudi mojstri oziroma podjetja, ki so imela "vajence". Ustanoviteljske pravice do "Vajenske šole Črnomelj" je v letu 1961 prevzelo podjetje Belt Črnomelj, saj bivši Občinski ljudski odbor Črnomelj ni mogel zagotoviti šoli osnovnih pogojev dela in napredka. S tem prevzemom je podjetje dobilo šolo kot šolo zaprtega tipa in zato ni več delovala kot samostojen zavod, pač pa kot delovna enota podjetja. V letu 1965, zlasti pa v letu 1966, so bila izoblikovana in sprejeta stališča, naj se šola oddvoji od podjetja Belt in postane samostojna izobraževalna institucija. Leta 1966 je Skupščina občine Črnomelj sprejela sklep, da prevzame ustanoviteljske pravice. Do realizacije sprejetega sklepa je prišlo na zasedanju Skupščine občine Črnomelj 22.10.1966, ko je ta sprejela odločbo o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do "Vajenske šole" Belt Črnomelj in preimenovanju te šole v Poklicno kovinarsko šolo Črnomelj.

Delovna skupnost Poklicne kovinarske šole je v letu 1966 sprejela Statut Poklicne kovinarske šole Črnomelj. O njem je razpravljala Skupščina občine Črnomelj in ga tudi potrdila. Poklicna kovinarska šola Črnomelj je za svojo dejavnost uporabljala šolsko stavbo, ki se je nahajala v Ulici Mirana Jarca 2 in v njej je bilo 587 kvadratnih metrov prostora.

9.10.1944 si bomo zapomnili po ustanovitvi Realne gimnazije, 27. oktobra 1944 pa se je začelo prvo šolsko leto Državne gimnazije. Pouk je potekal od maja do konca avgusta leta 1944 v baraki bivšega železničarskega skladišča, šolsko leto 1944/45 pa se je začelo v stavbi stare osnovne šole v Ulici Mirana Jarca. Nato je pouk za prvi in drugi razred za kratek čas potekal v Vrbanovi hiši, za tretji, četrti in peti razred pa v spodnjih dveh prostorih Bodovinčeve hiše. Leta 1957 je delo nadaljevala v stavbi Ulice Mirana Jarca. Leta 1962 se je šolski odbor strinjal, da se Gimnazija preseli v stavbo dijaškega doma.